Obveznost neke osebe, pravne ali fizične (dolžnika), da nekaj plača (običajno denar) drugi osebi oz. upniku.
Upnik je stranka v obligacijskem pravnem razmerju, ki je upravičena od dolžnika zahtevati, da ji ta nekaj da ali nekaj stori ali nečesa ne stori ali da nekaj opusti.
Nadomestilo za uporabo tujih zamenljivih, premičnih stvari, običajno denarja. Obrestna mera je izražena kot odstotek in se šteje za ceno denarja ali kapitala, ki ga posojilojemalec ali dolžnik plačuje za uporabo prenesenega denarja, kapitala ali drugih zamenljivih stvari.
Zakonske ali moratorne obresti so sankcija proti dolžniku, ki zamuja z izpolnitvijo denarne obveznosti. Obrestna mera je določena z zakonom ali drugimi predpisi. Upnik je upravičen do zamudnih obresti ne glede na to, ali je utrpel škodo zaradi dolžnikove zamude.
Odstop terjatve pomeni, da se dosedanja terjatev prenese s sedanjega upnika (odstopnika) na novega upnika (prejemnika terjatve), medtem ko dolžnik in terjatev ostaneta enaka. Možni pravni razlogi za prenos so pogodba, pravni akti in odločitev sodišča.